Hišno prezračevanje

Pri gradnji sodobnih ter adaptaciji starejših stavb (hiše, bloki, ...) je dandanes velik poudarek na energijski učinkovitosti stavb.To se doseže z dobro izolacijo ter vgradnjo kvalitetnih zapiral (okna, vrata, ...). S em postane bivalni prostor skoraj nepredušen.

Kjub temu, da v sami stavbi ni večjih zunajih vplivov, se zrak onesnaži zaradi:

• Ljudi, ki z dihanjem oddajajo CO2 , vodno paro in mnoge druge pline, ...
• Delujočih naprav in tudi pohištva, ki oddajajo trdne delce-prah, ozon, hlapljive ogljikovike, ...
• Plina Radona, ki v stavbo vstopa iz okoliškega terena, tal, gradbenih materialov, netesnih instalacijskih vodov, greznic, drenaž, ...

Kar posledično privede do:

• utrujenosti
• poslabšanja koncentracije
• glavobolov
• problemov s spanjem
• alergije
• nastajanja vlage in plesni

V kolikor želimo zagotoviti zračenje oz. prezračevanje bivalnega prostora je možno prostor zračiti z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha. Poleg ostalih pomanjkljivosti, je tak sistem neprimeren tudi s stališča energetske potratnosti. Saj smo ob gradnji ali adaptaciji bivalnega prostora dajali velik poudarek na čim boljši energetski učinkovitosti (izolacija, kvalitetna zapirala), potem pa naš prihranek energije pozimi dobesedno vržemo skozi okno. Poleti pa notranji prostor po nepotrebnem ogrejemo, ker relativno hladnejši notranji zrak zamenjamo s toplim zunanjim zrakom.

Tovrstnim problemom se izognemo z vgradnjo prisilnega prezračevalnega sistema, ki ma vgrajen rekuperator za vračanje odpadne toplote. Sistem je lahko izveden s centralno prezračevalno napravo ali pa z lokalnimi napravami.

Hlajenje

Ne glede na to, za kakšen sistem se odločimo, se je potrebno zavedati, da prezračevalna naprava, katera je vgrajena v prezračevalni sistem ni namenjena aktivnemu hlajenju. Poleti je z njo možno pohlajevati prostor ponoči, na način, da se hladnejši sveži zrak vpihuje mimo toplotnega izmenjevalca (rekuperatorja). V sistem je možno dograditi tudi dodatno hladilno enoto (vodno ali DX hlajenje). Ker so količine zraka pri hišnem prezračevanju majhne (cca 200 - 350 m3/h) je pri uprabi dodatnega sistema za pohlajevanje potrebno sistem zasnovati tako, da temperatura ohlajenega zraka ne bo prenizka. Saj bi posledično lahko prišlo do kondenzacije vlage ter prenizke vpihovalne temperature zraka v prostor, kar ima lahko negativen vpliv na počutje in zdravje stanovalcev.

Lokalni prezračevalni sistem

V osnovi lokalne prezračevalne naprave namenjene za prezračevanje posameznih prostorov. Naprave se vgradijo na zid. Za dovod/odvod zraka je potrebno izdelati ustrezne izvrtine. Izkoristek naprav je med 70% do 90%. Odvisno od proizvajalca in kvalitete.

Nekaj primerov naprav različnih proizvajalcev:

Proizv. MELEM M-WRG

V = 15 - 60 in15 - 100 m3/h, h ≤ 75%

Poraba el. energije
M-WRG-S ... 3,8 / 5,2 / 12,5 W
M-WRG-K ali LCD ... 3,8 W ÷ 34 W

Dimenzija:
A x B x D = 388 x 409 x 196 mm

Dimenzija odprtine ... 2x ɸ100 mm

PDF katalog >>

Proizv.: L UNOS – e2

V = 17 ÷ 38 m3/h, h ≥ 90%

Poraba el. energije
LUNOS e2 ... 1,4 / 2,8 / 3,3 W


Dimenzija:
Dimenzija odprtine ... ɸ162 mm

Upoštevati je potrebno ... 2 kpl

PDF katalog >>

Proizv.: HELIOS ​KWL EC 60

V = 17 ÷ 60 m3/h, h ≥ 70%

Poraba el. energije
KWL EC 60 Pro... 2 x 1W ÷ 4W


Dimenzija:
A x B x D = 370 x 400 x 40 mm

Dimenzija odprtine ... ɸ352 mm

PDF katalog >>

Proizv.: ZEHNDER ComfoAir 100

V = 30 ÷ 100 m3/h, h = 80%

Poraba el. energije
ComfoAir 100 ... 12W ÷ 60W

Dimenzija:
A x B x D = 685x585x175 mm (ERG 60)

Dimenzija odprtine ... 2 x ɸ125 mm

PDF katalog >>

Proizv.: PICHLER VENTECH ERG

V = 15 ÷ 60 m3/h, h ≥ 80% (ERG 60)
V = 20 ÷ 80 m3/h, h = 77% ÷ 88% (ERG 80)

Poraba el. energije
ERG 60 ... 6,6W ÷ 39W
ERG 80 ... 6,5W ÷ 45W

Dimenzija:
A x B x D = 470x470x180 mm (ERG 60)
A x B x D = 605x605x190 mm (ERG 80)

Dimenzija odprtine ... 2 x ɸ105 mm

PDF katalog >>

Proizv.: O.ERRE-Tempero

V = 60 ÷ 70 m3/h, h ≥ 70%

Poraba el. energije
Tempero 100 ali 100 T ... 40 W

Dimenzija:
A x B x D = 257 x 400 x 179 mm

Dimenzija odprtine ... ɸ100 - ɸ120mm

PDF katalog >>

Proizv.: MITSUBISHI ELECTRIC
Tip: VL-100 U - E

V = 50 / 90 m3/h, h = 77% / 70%

Poraba el. energije
VL-100 U - E... 21W / 26W

Dimenzija:
A x B x D = 620x265x168 mm

Dimenzija odprtine ... 2 x ɸ80 mm


PDF katalog >>

Proizv.: VENT-AXIA

V = 21 ÷ 50 m3/h, h ≤ 80%

Poraba el. energije
Lo-Carbon Tempo ...

Dimenzija:
A x B x D = 190 x 266 x 117 mm

Dimenzija odprtine ... ɸ100 mm



PDF katalog >>

Proizv.: S&P ECO ROOM

V = 25 ÷ 45 m3/h, h ≤ 68% ÷ 75%

Poraba el. energije
S&P ECO ROOM ... 4,9W ÷ 23,7W

Dimenzija:
A x B x D = 200 x 370 x 120 mm

Dimenzija odprtine ... ɸ100 (68%) ali ... ɸ150 mm (75%)


PDF katalog >>

Prednost opisanih naprav je v enostavni montaži, tihem in ekonomičnem delovanju. Pri montaži ni večjih gradbenih posegov, saj je potrebno izdelati samo preboj (1 x oz. 2 x ... odvisno od tipa) skozi zunanjo steno. Zato so idealne za sanacijo prezračevanja obstoječih prostorov oz. z njimi je možno urediti prezračevanje v tistih prostorih, kjer naknadna izvedba centralnega prezračevalnega sistema ni možna oz. bi bila zelo otežena. Zaradi majhne dimenzije rekuperatorja se lahko v zunanji zid vstavi namesto obstoječega odvodnega ventilatorja.

Slabost pa, da so pretežno namenjene za prezračevanje enega prostora. Cena pri določenih napravah je dokaj visoka v primerjavi s količino izmenjanega zraka.

Centralni prezračevalni sistem

Centralni prezračevalni sistem je sesavljen iz:

• prezračevalne naprave – rekuperator
• končnih elementov za distribucijo zraka (komore in rešetkami, difuzorji, prezračevalni ventili, rešetke z zajem in izpuh zraka, ...)
• kanalskega razvoda
• razdeline komore, dušilci zvoka, reguilacijske lopute, ...

Pred izborom zgoraj navedenih sestavnih elementov, je potrebno opraviti zasnovo in izračun cenetralnega prezračevalnega sistema.

Zasnova centralnega sistema

1. KORAK => Razporeditev ter izračun volumna prostorov

a. Določiti razporeditev prostorov,
b. Določiti območja v katere prostore se bo zrak dovajal oz. odvajal,
c. Izračun površine in volumna prostora

Na podlagi skupnega volumna prezračevanih prostorov, se določi računski pretok zraka za bodočo prezračevalno napravo.

Vpr = VDS + VOS
Vpr ... skupni volumen prezračevanih prostorov (prostori z dovodom in odvodom zraka)
VDS ... skupni volumen prezračevanih prostorov v katere je predviden DOVOD zraka
VOS ... skupni volumen prezračevanih prostorov iz katerih je predviden ODVOD zraka
VS = Vpr * n = Vpr * 0,5
VS…skupni računski pretok zraka za bodočo prezračevalno napravo (m3/h)
n ... število izmenjav zraka (1/h) ... priporoča se med 0,5 do 0,8 kratno izmenjavo / uro


2. KORAK => Izračun potrebnih volumskih pretokov za posamezni prostor se izvede v odvisnosti od velikosti prostora


X ... volumenski faktor

a. Skupni - vsota izbranih pretokov zraka; Izbrane pretoke je potrebno izbrati tako, da v sistemu ne bo prihajalo do natlaka oz. podtlaka. Zato mora biti vsota izbranih pretokov dovedenega zraka (VDI) enaka oz . približno enaka skupni vsoti pretokov odvedenega zraka (VOI).

b. Izbrani pretok zraka za posamezni prostor je osnova za izbor prezračevalnega elementa. V kolikor je izračunani pretok za karakteristični prostor manjši od minimalne količine kot je navedeno v tabeli 3 se količina zraka zaokroži navzgor.

Oglej si vzorčni izračun ter uporabi računsko tabelo za izračun svojega sistema =>


2. KORAK => Izračun potrebnih volumskih pretokov za posamezni prostor se izvede v odvisnosti od velikosti prostora

Velikost prezračevalne naprave izbiramo glede na izračunani oz. izbrani predtok zraka (obratovalni režim). Ker kanalska mreža še ni izračunana, se za prvi izbor predpostavi, da naj bi naprava v obratovalnem režimu premagovala cca 100 do 130 Pa eksternega tlaka (Dp) v kanalski mreži. Napravo je potrebno izbati tako, da bo obratovalni režim dosežen pri cca 70 do 80% nazivne moči naprave. S tem se izognemo prekomernemu hrupu.

V kolikor se izbira naprava med različnimi znamkami je poleg cene potrebno upoštevati še:

- Izkoristek izmenjevalca toplote naj bo čim večji h ≥ 80%. Od dobavitelja naprave je potrebno pridobiti dokazilo pri kakšnih pogojih obratovanja je bil dosežen.
Material rekuperatorja, kakšno je vzdrževanje, življenska doba, ... , ali ima rekuperator sposobnost vračanje vlage, ...

- Tip in moč motorjev ... priporoča se, da ima naprava energijsko varčne EC motorje. Zaradi lažje ocene obratovalnih stroškov – naprava naj bi delovala skozi celo leto, naj dobavitelj poda moči elektro motorjev.

- Zračni filter Za filtriranje čistega zunanjega zraka se priporoča filter G4 ter dodatni filter F7-za cvetni prah
Za filtriranje odpadnega zraka iz prostora se priporoča filter G4. Namen filtra je zaščita izmenjevalca – rekuperatorja pred umazanim odpadnim zrakom iz prostora.
Za oceno vzdrževalnih stroškov je potrebno preveriti način in strošek zamenjave filtrov.
Dodatna funkcija pri nekaterih napravah omogoča ugotavljanje zamazanosti fitrov z diferenčnim stikalom, ki javi zamazanost filtrov na displeju.
Če naprava diferenčnega stikala nima se filtri menjajo periodično na določen čas.

- Poletni režim – bypass funkcija ... priporoča se, da ima naprava avtomatsko bypass funkcijo.
V poletnem režimu naprava z Bypass funkcijo omogoča hlajenje z zunanjim zrakom, saj zunanji zrak zaobide toplotni izmenjevalec in zato ne prejme toplote odvodnega zraka.

- Zaščita pred zmrzaljo Zaščito je možno izvesti z vgrajenim termostatom, ki ščiti rekuperator (toplotni izmenjevalec) pred zamrznitvijo z avtomatskim izklopom oz. zmanjšanjem moči dovodnega ventilatorja
Drug način ščitenja je izvedena z električnim predgrelcem, ki pri nizkih zunanjih temperaturah segreje sveži zrak pred vstopom v toplotni izmenjevalec. Tako je omogočeno nemoteno delovanje, saj zaradi predgretega zraka zamrzovanje ni možno.

- Ostala oprema in funkcije
• Daljinski tablo
• Nekatere naprave imajo že serijsko vgrajen dodatni električni grelnik dovedenega zraka. V kolikor želimo dovedeni zrak še dogrevati, je smiselno preveriti ali ima naprava že serijsko pripravljeno el. omaro z ustreznim varovanjem, za priklop elektičnega dogrelnika.
• Regulacija pretokov s pomočjo CO2 senzorja in senzorjem vlage
• Možnost priklopa na centralni nadzorni sistem
• ....

Nekaj primerov naprav proizvajalcev, ki imajo v svojem programu paleto različnih naprav

1. ZEHNDER – ComfoAir rekuperatorji od 100 do 550 m³/h

PRIKLJUČKI ZGORAJ
STENSKA MONTAŽA





ComfoAir 350 >>
ComfoAir 550 >>

PRIKLJUČKI ZGORAJ in SPODAJ - STENSKA in STROPNA MONTAŽA




ComfoAir 140 >>
ComfoAir 160 >>
ComfoAir 200 >>

POSEBNE IZVEDBE
STENSKA in STROPNA MONTAŽA




ComfoAir 150
ComfoAir 150 flat

2. Soler & Palau – rekuperatorji

PRIKLJUČKI
Stranski in priključki zgoraj





AKOR ST >>
AKOR HR >>

PRIKLJUČKI ZGORAJ
STENSKA MONTAŽA





IDEO 325 ECOWATT >>

PRIKLJUČKI STRANSKI
STENSKA (HORIZONTALNA in VERTIKALNA MONTAŽA) ter STROPNA



CADS-FLEXEO >>

3. ÖSTBERG - HERU

PRIKLJUČKI ZGORAJ
STENSKA in HORIZONTALNA MONTAŽA



HERU 70 T >>
HERU 100 T EC >>
HERU 160 T EC >>

PRIKLJUČKI STRANSKI TALNA MONTAŽA (SKRINJA)




HERU 75 S EC >>
HERU 100 S EC >>
HERU 130 S EC >>

4. AERMEC – rekuperatorji

PRIKLJUČKI ZGORAJ Stenska montaža


RePuro 250 >>
RePuro 350 >>
Repuro 450 >>
RePuro 550 >>
RePuro 650 >>

PRIKLJUČKI STRANSKI STROPNA MONTAŽA


TRS 15 >>
TRS 25 >>
TRS 35 >>
TRS 50 >>
TRS 80 >>
TRS 100 >>

5. SALDA – rekuperatorji

PRIKLJUČKI ZGORAJ Stenska montaža




RIS 200 EKO >>
RIS 400 EKO >>